Izbor jezika / Choose language english srpski

Moje finance
Ponzijeva shema PDF natisni E-pošta
Prispeval Admin 2   
FRIDAY, 30. JANUARY 2009 ob 10:27

Moje Finance - januar 2009

Tipične žrtve ponzijeve sheme so sorazmerno premožni ljudje, ki dalj časa ne potrebujejo vloženega denarja

Kaže, da je glavni vzrok finančne krize moralna kriza. Vse je 11. decembra lani presenetila novica, da je nekdanji predsednik borze Nasdaq Bernard Mardoff priznal, da je ogoljufal svoje vlagatelje in izgubil več kot neverjetnih 50 milijard dolarjev.

 


 

Do samopriznanja je Mardoff veljal za enega izmed vodilnih finančnih strokovnjakov pri vlaganju denarja. Njegove stranke so bili vsi, le tisti, ki so finančno nepismeni, ne: bogati poslovneži, znane osebnosti iz sveta zabave, finančne ustanove in nekatere humanitarne organizacije.

Eden izmed večjih vlagateljev Rene-Thierry de la Villehuchet, ki je vodil družbo Access International Advisors , je zaradi izgub v poslu z Madoffom naredil celo samomor, potem ko je izgubil kar 1,4 milijarde dolarjev (več o tem pišemo tukaj [+]). Postavlja se seveda vprašanje, kako so mogoče tako velike prevare na tako visoki ravni? Kako je mogoče, da prevara traja tako dolgo in da je tako rekoč nihče ne prepozna, ampak jo razkrinka avtor sam, ko ugotovi, da je več ne obvladuje?

 

Tipične žrtve ponzijeve sheme so sorazmerno premožni ljudje, ki dalj časa ne potrebujejo vloženega denarja.

Govorimo o posebni vrsti piramidne sheme, poznani kot ponzijeva shema. Tako se imenuje po velikem ameriškem prevarantu iz začetka 20. stoletja Charlesu Ponziju. Kot druge piramidne sheme, ki so sicer znane tudi pri nas, ponzijeva deluje tako, da ponuja izjemne zaslužke. Ti se ne izplačujejo na podlagi ustvarjenega dobička, temveč na podlagi denarja, ki ga v shemo vplačujejo novi vlagatelji.

Organizator takšne sheme deluje neposredno s strankami in ponuja fantastične naložbe, ki so zasnovane na skrivnostnih poslovnih podvigih, insajderskih informacijah in nejasnih pojasnilih o naložbah. Tipične žrtve ponzijeve sheme so sorazmerno premožni ljudje, ki dalj časa ne potrebujejo vloženega denarja. Kot vsaka prevara je tudi tovrstna zasnovana na psihologiji. Organizator sheme mora s svojimi strankami namreč najprej zgraditi oseben odnos, poln zaupanja. Pomembno je, da mu stranka verjame in zaupa.

Prevarant gradi zaupanje v več korakih. Prvi je, da tisti, ki na začetku vstopajo v shemo, redno dobivajo izplačane svoje donose. Če so bili sprva bolj zadržani, tako spoznajo, da stvar deluje. Prva logična psihološka posledica takšnega zaupanja je, da isti ljudje vložijo še več denarja. Organizator sheme navadno zahteva, da je stvar tajna, češ da bi konkurenca lahko uničila posel. Dejansko pa je tajnost potrebna zato, da finančni poznavalci prevare ne razkrijejo prehitro. Zato zgodnji vlagatelji, ki zaupajo v sistem, v posle najprej vključujejo svoje znance in prijatelje.

Tako se povečuje število vlagateljev v shemi. Ko se pri vlagateljih ustvari dovolj veliko zaupanje, organizator ponudi možnost, da svoje vloge reinvestirajo oziroma da svoj vložek in zaslužek obdržijo v shemi in še dodatno zaslužijo. Seveda pa, da bi obdržal zaupanje vlagateljev, vsi, ki želijo izplačilo denarja, tega tudi korektno dobijo. Če mu uspe, da večina denar spet vloži, organizator svoji ponzijevi shemi zagotovi delovanje za dlje časa.

Le deset dni pred Mardoffovim razkritjem je bil v Minessoti obtožen poslovnež Tom Petters, in sicer za prevaro, ki je trajala kar 13 let in je vlagatelje stala 3,5 milijarde dolarjev. In prav dolgotrajnost ponzijevih shem, ki lahko traja tudi desetletja, je tisto, kar jih razlikuje od drugih oblik piramidnih shem. Vsekakor je zelo neprijetno izgubiti svoj denar. Marsikomu je še bolj neprijetno, če nekoga nagovori, naj vloži denar v shemo, ki zagotavlja velike in zanesljive donose, potem pa ta oseba denar izgubi. A ne gre le za izgubo denarja. Gre za tragične zgodbe.

O tem, kaj s psihološkega vidika ob tem doživljajo vlagatelji, bomo več pisali v prihodnji številki. Do takrat razmislite, ali bi svoj denar v upravljanje zaupali instituciji, ki jo vodi nekdanji direktor Nasdaqa in ki vrsto let uspešno posluje. Jaz bi ga. Kje je potem težava? V posameznikih ali v sistemu?

 

 

 
Privlačnost denarja PDF natisni E-pošta
Prispeval Admin 2   
FRIDAY, 30. JANUARY 2009 ob 10:21
Moje Finance - september 2008

Marsikatera knjiga o samomotivaciji, ki se ukvarja s psihologijo denarja, navaja, da obstaja tako imenovani denarni magnetizem oziroma zakon privlačnosti denarja. Nekateri ljudje verjamejo, da so pravi magnet za denar, da se nanje preprosto lepijo različne priložnosti in posli, s katerimi lahko zaslužijo veliko denarja. Drugi pa menijo, da z denarjem nimajo sreče in da tudi tiste priložnosti, pri katerih je na prvi pogled videti, da bi lahko lepo zaslužili, padejo v vodo. Večina knjig poudarja, da je to mogoče spremeniti.

Recept je naslednji: začnite si predstavljati (vizualizirati), da ste bogati, in lahko se zgodi, da bo začel denar počasi pritekati tudi k vam. Ko bo pri vas, bo s svojim magnetizmom privlačil še več denarja. Sčasoma se vam tako lahko zgodi, da boste imeli vse več denarja. Čeprav je to na prvi pogled videti nenavadno, pa v praksi, kot kaže, deluje, vsaj v nekaterih primerih.

Poznam par, ki se je pred leti odločil za povsem nepričakovano potezo. Kaj se je zgodilo? Dolgo sta varčevala, da si bosta kupila stanovanje. Čeprav sta bila pri tem zelo dosledna in se je kupček denarja lepo povečeval, pa so se cene stanovanj v tem obdobju zviševale hitreje, kot jima je uspelo varčevati. To je pomenilo, da sta s privarčevanim denarjem iz meseca v mesec lahko kupila manj kvadratnih metrov stanovanja.

 


 
Misli in občutki, še posebej pa želje, lahko po neki nepojasnjeni poti vplivajo na dogajanja v materialnem svetu. Zato lahko oseba, ki si vseskozi predstavlja oziroma vizualizira, da privlači denar, vpliva na stvarnost tako, da se to dejansko dogaja.

 

Mož je zato predlagal nekaj nepričakovanega, in sicer, da bi si kupila enega izmed najnovejših luksuznih avtomobilov. In to v eni od najbolj vpadljivih barv. Menil sem, da njuna odločitev ni razumna, saj sta denar vložila v nekaj, kar zelo hitro izgublja vrednost. Toda rezultat me je zelo presenetil, saj se mi je zdel povsem nepričakovan. Moški je namreč zaradi avtomobila očitno pridobil višji položaj v družbi oziroma je nepričakovano hitro napredoval po socialni lestvici.

Najprej so mu ponudili zelo dobro plačano menedžersko mesto, pozneje pa so ga vključili še v zanimivo poslovno priložnost in postal je eden od lastnikov podjetja. Zdaj je uspešen poslovnež z večmilijonskim kapitalom v evrih. Kot sam pravi, da se to ne bi zgodilo, če si takrat ne bi kupil razkošnega avtomobila. Bistvo je torej v spremembi razmišljanja. Misli in občutki, še posebej pa želje lahko po neki nepojasnjeni poti vplivajo na dogajanja v materialnem svetu.

Zato lahko oseba, ki si vseskozi predstavlja oziroma vizualizira, da privlači denar, vpliva na stvarnost tako, da se to dejansko dogaja. Pojavljajo se ji številne priložnosti za zaslužek in povečanje premoženja. To je sicer zamisel, ki jo je zastopal Napoleon Hill, človek, ki je v tridesetih letih v ZDA med drugim pisal tudi knjige o psihologiji denarja. Tako ni niti malo čudno, da je dal svoji priljubljeni knjigi naslov Think and grow rich (Misli in postani bogat).

V tem konceptu poleg privlačnosti, ki jo lahko spodbudi človek sam, obstaja še privlačnost, ki jo spodbudi denar. Ljudje, ki že imajo veliko denarja, svoje bogastvo še večajo, saj ta njihov denar privlači še več denarja. Ta mistični pristop k denarnemu magnetizmu je sicer že dolgo znan, od časa do časa pa spet na novo postane priljubljen. Secret, ena izmed najbolj prodajanih knjig ta hip, zastopa prav takšno stališče do denarja. Uspešnost opisanega postopka se lahko pojasni tudi povsem psihološko.

Ko nekdo sebe vidi kot bogatega človeka, si dovoljuje, da poseduje veliko denarja. Marsikdo namreč meni, da denar kvari ljudi, tako da je ves čas motiviran, da se presežka denarja "osvobodi". Drugi sami sebi priznajo, da je denar pomemben, in v svoj značaj vgrajujejo tudi ta finančni vidik. Rezultat te vizualizacije je, da se človek začne vesti kot bogati ljudje. To pomeni, da išče družbo premožnih ljudi in se potem od njih uči. V takšni družbi se mu prej ali slej ponudi priložnost za napredovanje, bolje zasluži, bolj donosno vlaga denar in podobno. Preverite, ali to velja tudi za vas.

 

LAST_UPDATED2
 
Denar in sreča PDF natisni E-pošta
Prispeval Admin 2   
FRIDAY, 30. JANUARY 2009 ob 10:16

Moje finance maj 2008

Je denar univerzalno sredstvo za uresničevanje želja? Odvisno od vrste želja. Robert Kiyosaki poudarja, da tudi bogati jočejo in da so lahko depresivni. In vendar meni, da je mnogo laže jokati v lastnem rolsrojsu kot v kartonski škatli pod mostom.


 

Marsikdo se sprašuje, ali denar prinaša srečo ali nesrečo. Menim, da oboje po svoje drži. Bistvo ni v količini denarja, temveč v tem, kakšen odnos imajo ljudje do njega. V dolgoletnem delu v psihoterapiji sem se naučil, da ljudje živijo v skladu s svojimi prepričanji.

Če imajo pravilen odnos do denarja, bodo pripomogli k svoji blaginji, kakovosti življenja in sreči. Če imajo negativen odnos, bo denar izvor velikega stresa, nervoze in prave nesreče. To je razvidno na primer pri Janiju in Jani.

Jani izvira iz delavske družine. Že od začetka je menil, da mu bo v življenju bolje, ko bo zaslužil več denarja. Še kot 20-letnik je stopil na podjetniško pot, dobro in odgovorno delal in že pri 30 letih je vodil velike posle.

Janina starša sta bila učitelja, končala je fakulteto, se poročila z Janijem in mu rodila dva otroka. Na rast bogastva sta se Jani in Jana povsem različno čustveno odzivala.

Jani s povečanim samozaupanjem, zadovoljstvom s seboj in življenjem, s pripravljenostjo, da svoji družini in sebi privošči različna potovanja. Jana pa je bila vse bolj zaskrbljena, bilo jo je strah in občutila je tesnobo.

Od prvega dne, ko je Jani najel veliko posojilo, se je Jana bala, da ga ne bo mogel vrniti in da bodo propadli. Pozneje jo je skrbelo, da jih bo kdo prevaral, da se bo zgodila katastrofa, da bodo bankrotirali, da bo kdo ugrabil otroka ali da jih bo bogastvo pokvarilo.

Pogosto je ponavljala, da je bila najsrečnejša, ko sta živela kot najemnika: "Takrat, ko nismo imeli ničesar."

Pojem sreča je precej neopredeljen. To, kar je za nekoga sreča, je lahko za drugega nesreča. Psihološko je občutek sreče in zadovoljstva povezan z našimi željami. Če smo uresničili željo, ki se nam zdi zelo pomembna, občutimo močno zadovoljstvo, ki ga imenujemo sreča.

Občutenje sreče in zadovoljstva je torej povezano z zadovoljevanjem pomembnih želja. Če v to vključimo denar, se lahko vprašamo, koliko sta denar in bogastvo povezana z možnostjo, da zadovoljujemo svoje želje. Ali ni denar pravzaprav univerzalno sredstvo za uresničevanje želja?

Poznamo dve vrsti želja: pri uresničevanju nekaterih nam denar lahko pomaga, na uresničevanje drugih pa ne vpliva. Če nekdo želi potovati in uživa v obiskovanju eksotičnih držav ali želi vse leto srfati na visokih valovih v toplih morjih, mu veliko denarja vsekakor omogoča, da si izpolni vse želje.

Če nekdo želi biti priljubljen in ljubljen, če želi, da bi se kdo zaljubil vanj, so to želje, ki v glavnem niso povezane z denarjem. Če torej naše želje sodijo predvsem v prvo skupino, bo denar imel velik vpliv na to, ali bomo srečni in zadovoljni. Če pa naše želje sodijo v drugo skupino, potem denar ne bo imel večjega vpliva na našo srečo.

Pomembno je razumeti, da denar sam po sebi še ne pomeni sreče. Za srečo nista potrebna ne denar ne bogastvo. Srečni so ljudje, ki živijo v skladu s svojimi vrednotami in ki si želijo tisto, kar lahko uresničijo, in to ne glede na to, koliko denarja imajo.

Drugo vprašanje je, ali nam denar pomaga, da smo srečni, oziroma ali nam pomaga, da smo manj nesrečni. Pisec knjig o denarju Robert Kiyosaki poudarja, da tudi bogati jočejo in da so lahko depresivni.

In vendar meni, da je mnogo laže jokati v lastnem rolsrojsu kot v kartonski škatli pod mostom. Če recimo zbolimo za težko boleznijo, nam lahko finančno bogastvo pomaga, da izkoristimo tudi tiste možnosti zdravljenja, ki drugim morda niso dostopne. Denar ima sicer veliko moč, toda od posameznika je odvisno, ali bo to izkoristil in povečal svojo in tujo srečo. Kot pravi izrek: Denar je dober sluga, a slab gospodar.

 

LAST_UPDATED2
 
Psihologija denarja: Se bojite obogateti? PDF natisni E-pošta
Prispeval Admin 2   
FRIDAY, 30. JANUARY 2009 ob 10:12
Moje finance - december 2007

 

Mnogo ljudi igra igre na srečo v upanju, da bodo dobili veliko denarja, ki jih bo osrečil in jim povsem spremenil življenje. Raziskave kažejo, da dve tretjini srečnežev že po dveh letih ostaneta brez denarja, dobitniki pa življenje nadaljujejo podobno, kot so ga živeli pred tem. Na drugi strani pa so bogataši, kot je Donald Trump. Tudi če bi bankrotiral, bi bil verjetno že po dveh letih bogatejši, kot je bil kdaj prej. Glede medsebojnega vplivanja osebnosti in denarja lahko ugotovimo, da denar nima moči, da bi nekoga osebnostno spremenil ali da bi spremenil njegov način življenja. Osebnost je tista, ki deluje na denar.

 


 

Mogoče se s tem ne strinjate, ker ste velikokrat slišali, da je denar nekoga pokvaril, češ bil dober človek in prijatelj, dokler je bil siromašen; negativno pa se je spremenil, ko je obogatel. Ljudje, ki imajo veliko denarja, v marsičem nehajo biti odvisni od drugih in njihovo socialno življenje se spremeni. Morda ob sebi ne potrebujejo več tistih ljudi, ki so jih prej, ko še niso bili bogati. Z drugimi besedami: denar ni nikogar pokvaril. Ko je posameznik dobil denar, je nehal nositi masko in je pokazal svojo pravo osebnost.

Včasih je veljal izrek: "Daj človeku oblast, da vidiš, kakšen je." Da bi nekdo dosegel zelo dobre finančne rezultate, se mora najprej naučiti "upravljati " samega sebe, potem pa se mora naučiti upravljati svoj denar. Denar je posledica, je rezultat sposobnosti in finančnega aparata, ki ga ima nekdo v glavi. Če svoje premoženje izračunate v evrih, potem boste dobili denarni prikaz svoje sposobnosti. Če niste zadovoljni s tem rezultatom, morate izboljšati svoje sposobnosti upravljanja denarja, da se bo vaše premoženje povečalo. Marsikdo ima v glavi tak finančni aparat. Zamisli si določeno, po njegovem mnenju optimalno vrednost, ki jo želi doseči. Če je njegov zaslužek manjši, se zelo potrudi, da zasluži denar. Če pa zasluži več od svoje optimalne vrednosti, potem denar postane višek. Velikokrat se zgodi, da ljudje v tem primeru ravnajo iracionalno: sebi in drugim kupujejo nepotrebne stvari, spustijo se v tvegane naložbe (pogosta je izjava, češ vedel sem, da iz tega ne bo nič), denar posodijo ljudem, za katere vedo, da jim ga ne bodo vrnili, za zabavo zakockajo denar v igralnici ali se ga kako drugače znebijo. Takšno ravnanje lahko razumemo s psihološko analizo osebnosti. Te osebe imajo najpogosteje podzavestno negativno stališče ali do denarja ali do uspeha. To je lahko pojasniti.

 

Denar nima moči, da bi nekoga osebnostno spremenil ali da bi spremenil njegov način življenja. Osebnost je tista, ki deluje na denar.

Če je nekdo zavzel stališče, da denar pokvari ljudi, bo v tistem trenutku, ko bo ustvaril presežek denarja, sam sebe nezavedno začel doživljati kot nekoga, ki se moralno kvari. Če je nekdo v otroštvu doživel, da so njemu pomembni ljudje pokazali zavist, sovraštvo in prezir do bogatih in uspešnih, se bo tisti trenutek, ko se mu bo zdelo, da postaja bogat, ustrašil, da bo izgubil naklonjenost ljudi, ki so mu pomembni. Taka in podobna prepričanja začnejo delovati kot podzavestni psihični pritisk in ljudje začnejo z denarjem ravnati iracionalno, ko dosežejo določen finančni uspeh. Ni vedno res, da sta finančni uspeh in bogastvo sama po sebi absolutno pozitivna. Marsikdo v finančnem uspehu vidi tudi nekaj negativnega. Težava se pokaže, ko ima ista oseba hkrati pozitivno in negativno prepričanje o denarju. Takrat postane ambivalentna glede finančnega uspeha: po eni strani želi, da bi ji uspelo, in si za to prizadeva, po drugi strani se tega boji in ovira samo sebe. Tako nastanejo različne igre glede denarja, ki se jih ljudje igrajo sami s seboj, tako da sabotirajo svoj uspeh. Zato je zelo pomembno, da vsak, ki želi doseči nadstandardno finančno uspešnost, dobro prisluhne sam sebi in nadzoruje negativne glasove glede denarja. Teh hitrih misli, ki preletijo možgane kot senca preteklosti, ne smemo podcenjevati. Treba jih je ujeti in nato soočiti z racionalnim argumentom. Mnoge negativne predstave o denarju in bogastvu prihajajo iz naše individualne, družinske in kolektivne preteklosti. Zanjo je značilna mentaliteta siromaštva, ki je imela velik vpliv na negativne predstave o denarju in uspehu, a o tem kdaj drugič.

 

 
Psihologija denarja: Postanite finančno inteligentnejši PDF natisni E-pošta
Prispeval Admin 2   
FRIDAY, 30. JANUARY 2009 ob 10:07

Moje finance - julij 2007

 


 
Ko nekdo zase reče, da ne zna z denarjem, pravzaprav prizna, da je fi nančno nepismen.

 

Ljudje smo inteligentna bitja. V zadnjih letih se v psihologiji vse bolj uveljavlja mnenje, da inteligenca ni samo ena, ampak da jih je vsaj deset vrst. Tako na primer poleg socialne in čustvene inteligence poznamo tudi finančno inteligenco. Lahko rečemo, da je finančna inteligenca sposobnost upravljanja denarja, katere cilj je maksimirati vrednost denarja. Finančna inteligenca je skupek treh sposobnosti: kako s svojim delom čim več zaslužiti, kako zadržati čim več tega denarja in kako urediti, da bo ta denar delal za nas, oziroma kako ga čim pametneje in donosneje vložiti.

Finančna inteligenca ni prirojena sposobnost. Lahko se je naučimo. Vsak lahko postane finančno inteligenten ali poviša svoj koeficient finančne inteligence. Zasnovana je namreč na finančni pismenosti. S povečanjem finančne pismenosti se poveča tudi finančna inteligenca.

Finančna pismenost je posameznikovo znanje, ki vključuje poznavanje glavnih principov in pojmov, povezanih s financami oziroma denarjem. Ljudje morajo imeti določeno znanje, poznati morajo temeljne koncepte, pojme, s katerimi bodo nahranili računalnik v svojih možganih. Šele ko nekdo razume delovanje denarja, lahko uporabi svojo inteligenco za obvladovanje financ in ustvari kontinuiran finančni uspeh. Ljudje, ki so finančno nepismeni, ki ne razumejo, kako denar deluje, preprosto ne bodo mogli inteligentno razmišljati o denarju, tako da bodo ali imeli finančne težave ali ne bodo ustvarili takega finančnega uspeha, kot bi ga sicer lahko. Ko nekdo zase reče, da je neumen za denar ali da ne zna z denarjem, pravza prav prizna, da je finančno nepismen. Po ocenah nekaterih raziskav je vsak drugi Slovenec finančno nepismen.

Ljudje se ne rodijo finančno inteligentni, veliko jih tudi ni sposobnih razumevanja denarja. Ljudje imamo namreč sposobnost za konkretno (v slikah) in za abstraktno mišljenje (v pojmih in konceptih). Medtem ko se s konkretnim mišljenjem rodimo, abstraktno mišljenje razvijemo pozneje v življenju. Ljudje, ki ob vprašanju denarja ostajajo na ravni konkretnega mišljenja, imajo nizek koeficient finančne inteligence. Ljudje, ki o denarju razmišljajo na konkretni ravni, pokažejo, da jim je denar pomemben samo takrat, ko ga nimajo. Manj ga imajo, bolj ga cenijo, več ga imajo, manj ga cenijo. Tako vrednotenje privede do tega, da z denarjem razsipavajo in varčujejo samo, ko si postavijo konkreten cilj. Ko dovolj privarčujejo, da bi ta cilj uresničili (nakup avtomobila, potovanje in podobno), preprosto nehajo varčevati. Z drugimi besedami - vedejo se finančno neinteligentno.

V sodobnem času, ko prevladuje neviden elektronski denar, ko plače niti ne vidimo, ker nam jo nakažejo na račun, in ko plačujemo z bančnimi karticami, so ljudje, ki razmišljajo konkretno, izgubljeni. In zato je ena od možnosti terapije za njihove finančne težave vrnitev na raven: ne uporabljati kartic, dvigniti denar v gotovini, vstavljati denar v ovojnice, nositi gotovino. In nato kot pri otroku, ki se uči matematike s seštevanjem jabolk, poteka razvijanje finančne pismenosti. Ljudje, ki razumejo, da pri osebnih financah na finančni uspeh vpliva veliko dejavnikov, ki krojijo tudi finančni uspeh podjetja, vsekakor sodijo med finančno najinteligentnejše.

 

 
«ZačetekPrejšnja12NaslednjaKonec»

Stran 1 od 2

Izbor jezika/Language selection

Srpski English

Anketa

Koja je vaša omiljena knjiga Zorana Milivojevića
 

Who's Online

Prisotni 1 gost .

Povezani sajtovi

Ako vam je sadržaj ovog sajta bio zanimljiv, možda ćete želeti da dobijete više informacija i na ovim sajtovima:
TA Centar ATAS
Asocijacija Transakcionalnih analitičara Srbije
Psihopolis Institut
Psihopolis institut, Novi Sad. Izdavaštvo, edukacije.
Mala knjiga za velike roditelje
Sajt posvećen knjizi "Mala knjiga za velike roditelje". Autor: Aleksandra Kovačević.
Posebno vam preporučujemo:
Psihopolis, mesto gde i odrasli rastu!